Deu 22 | SloChraska | STEP | Kadar vidiš vola ali ovco svojega brata, da blodi, ne hodi vnemarno mimo, ampak ju pelji nazaj bratu svojemu.

Deuteronomy 22

22. Poglavje

1 Kadar vidiš vola ali ovco svojega brata, da blodi, ne hodi vnemarno mimo, ampak ju pelji nazaj bratu svojemu. 2 Ako pa ni tvoj brat blizu tebe ali ga ne poznaš, vzemi ju v hišo svojo, da bodeta pri tebi, dokler ju ne poišče tvoj brat, in potem mu ju izroči. 3 Enako stori z njegovim oslom, z njegovim oblačilom in z vsaktero izgubljeno rečjo, ki jo izgubi tvoj brat in jo ti najdeš: ne smeš iti vnemarno mimo nje. 4 Kadar vidiš, da je tvojega brata osel ali vol padel na poti, ne idi mimo vnemarno, temuč pomozi mu ju vzdigniti. 5 Ženska naj ne nosi moške oprave in moški naj ne obleče ženskega oblačila, zakaj gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdorkoli dela kaj takega. 6 Ko na poti najdeš ptičje gnezdo, na drevesu ali na tleh, z mladiči ali z jajci, ko na njih sedi mati, ne smeš vzeti matere z mladiči, 7 temuč pusti, da zleti mati, in vzemi si le mladiče, da se ti bo dobro godilo in da podaljšaš svoje dni. 8 Ko zidaš novo hišo, napravi obzidek okoli strehe svoje, da ne spraviš krvi na hišo, ko bi kdo padel ž nje. 9 Ne obsevaj vinograda svojega še z drugim semenom, da ne bo posvečena dvojna obilost: seme, ki si ga posejal, in obrodek vinograda. 10 Ne orji z volom in oslom skupaj. 11 Ne oblači tkanine, stkane iz volnene in lanene preje. 12 Naredi si šopke na štirih voglih plašča, s katerim se odevaš. 13 Če si kdo vzame ženo in gre k njej in ji potem postane sovražen, 14 jo dolži nespodobnih reči in jo pripravi v hud glas, govoreč: To ženo sem vzel in, ko sem se ji približal, nisem našel znamenja devištva pri njej: 15 tedaj naj vzameta oče in mati mlade žene znamenje devištva svoje hčere in je prineseta k mestnim starejšinam, ki so pri vratih. 16 In ogovori naj oče mlade žene starejšine: Dal sem hčer svojo temu možu za ženo, zdaj jo pa sovraži, 17 in glejte, očital ji je nesramne reči, govoreč: Nisem našel znamenja devištva pri tvoji hčeri, in vendar tu je znamenje devištva najine hčere. In razgrneta naj oblačilo pred mestnimi starejšinami. 18 In mestni starejšine naj vzamejo tistega moža in ga kaznujejo, 19 in mu nalože sto srebrnikov globe in jih dado očetu mlade žene, zato ker je pripravil v hud glas devico v Izraelu. In ona mu ostani žena, ne sme je pustiti vse svoje dni. 20 Toda ako je resnica, da se ni našlo znamenje devištva pri mladi ženi, 21 naj jo odpeljejo k durim njenega očeta hiše, in možje tega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umrje, ker je storila nesramnost v Izraelu, nečistujoč v hiši očeta svojega. In tako odpraviš hudo izmed sebe. – 22 Ako se zasači kdo, da leži z omoženo ženo, naj umrjeta obadva, mož, ki je ležal z ženo, in žena. Tako odpraviš hudo iz Izraela. 23 Če je mladenka, devica, zaročena možu in jo kdo zalotí v mestu in leži pri njej, 24 tedaj ju izpeljite oba k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umrjeta, dekle, ker ni kričalo v mestu, in moža, ker je ponižal svojega bližnjega ženo. Tako odpravi hudo izmed sebe. 25 Ako pa mož zaloti zaročeno mladenko na polju in jo posili in leži pri njej, naj umrje samo mož, ki je ž njo ležal. 26 A dekletu ne stóri ničesar: ni zakrivila greha smrti vrednega; kajti enako je, kakor če se kdo vzdigne zoper bližnjega svojega ter ga ubije: 27 na polju jo je namreč zalotil, zaročena mladenka je vpila, a ni bilo nikogar, ki bi ji bil pomagal. 28 Ako zaloti kdo mladenko, devico, ki ni zaročena, ter jo zgrabi in leži pri njej in bosta zasačena: 29 tedaj naj da mož, ki je ležal pri njej, očetu mladenke petdeset srebrnikov, in ona mu bodi žena, ker jo je ponižal; ne sme je pustiti vse svoje dni. 30 Nihče naj ne vzame svojega očeta žene in ne odgrne svojega očeta odeje.